Iskanje po spletni strani: 
 

Obvestila

  Domov > Obvestila
 

10.04.2020:
Nagovor predsednice

Spoštovane članice, spoštovani člani, delavke in delavci, državljanke in državljani!

Izredne razmere, ki so nujno potrebne za zajezitev epidemije COVID-19, katera nas je doletela, so nam popolnoma spremenile življenje in našo vsakodnevno rutino. Ukrepi, ki jih je sprejela Vlada RS in jih še sprejema, večina nas jih pa jih spoštuje ter upošteva, kažejo prve rahle uspehe. Obeta se nam tudi eventuelno rahljanje. Vseeno pa apeliram na vas, da navkljub temu ostanete previdni, da še naprej uporabljate zaščitna sredstva, v primeru, da ste na svojih delovnih mestih zahtevajte od delodajalca ustrezno zaščitno opremo ter spoštovanje predpisov o dodatni varnosti, predvsem pa se po nepotrebnem ne izpostavljajte da ne zbolite in se krivulja okuženih ne bi začela spet dvigovati.

Vlada RS skupaj s socialnimi partnerji pripravlja ukrepe, ki nas bodo čim bolj varno in neboleče pripeljali preko tega. Sprejet je tako imenovani Mega korona zakon ali #PKP1, sledil mu bo drugi paket, v katerem bodo določeni popravki prvega ter dodane spregledane stvari. Na koncu pa še tretji, t.i. zagonski paket, kjer bomo potrebovali dodatna sredstva za zagon našega gospodarstva. Spremljajte torej vsa obvestila in objave v zadevi sprejete interventne zakonodaje in v primeru, ko ugotovite nedoslednosti, nas o tem nemudoma obvestite, da bomo lahko ukrepali v skladu z našimi možnostmi.

Želim vam, da ostanete zdravi in vas naprošam, da spoštujete predpise o dodatni zaščiti ter varnosti tako v vašem zasebnem življenju, kjer ste za svoje ravnanje odgovorni sami, kakor tudi v službi, kjer je za to dolžan ustrezno poskrbeti delodajalec. V kolikor namreč niso spoštovane vse zahteve, lahko delo zavrnete.

Vsem tistim delavkam in delavcem, ki ste v času epidemije v prvih bojnih vrstah: medicinsko osebje, strežno osebje v bolnišnicah, v domovih za ostarele, čistilke in čistilci vse povsod, komunalni delavci na terenu, trgovke in trgovci v trgovinah in vsi ostali, ki delate in nam omogočate kolikor toliko znosno situacijo v času teh izrednih razmer, vam pa izrekam zahvalo iz srca. Hvala vam za ves vaš trud in opravljeno delo.

Tistim, katerih bližnji ali svojci so žal umrli zaradi COVID-19 izrekam iskreno sožalje.

Ostanimo torej zdravi, spoštujmo omejitve, tudi če se rahljajo, vseeno ne bodimo kar takoj brezskrbni, da se nam kaj takega ne ponovi. Kajti tega nihče od nas ne želi doživeti še enkrat.





10.04.2020:
INFORMACIJE IN NAVODILA GLEDE EPIDEMIJE COVID-19

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN PRISPEVKOV (ZIUPPP)

Državni zbor je dne 20.03.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki ga lahko najdete tule (https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2020/03/ZIUPPP.pdf). V skrajšani, povzeti obliki pa tu (https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2020/03/11-povzetek-ZIUPPP-002.pdf).

20.03.2020 je bilo s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti posodobljeno tudi gradivo o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin, dostopno na tem naslovu (t.i. MEGAKORONA zakon) : https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2020/03/Pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-20_mar_2020.pdf

 

»MEGA KORONA ZAKON«

Najnovejši dokument, ki ga je državni zbor sprejel na seji 2.4.2020, je Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki ga najdete tule: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Korona-zakon-sprejet-v-DZ.pdf

 

Kaj prinaša »Mega korona zakon« na delovnopravnem področju?

Določbe, ki se tičejo delovno pravne zakonodaje se nahajajo v poglavju z naslovom Področje dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost (gre za člene od št. 20 do št. 33). Žal je zakon zelo kompleksen in napisan nekoliko nejasno ter zajema veliko področij, ki se nanašajo tako na javni kot zasebni sektor. Prav zaradi tega se pojavljajo težave glede interpretacije in se pojavljajo različna tolmačenja. Sindikati zato zahtevamo, da se razlage posamičnih določb poenotijo.

Pravico do uveljavljanja ukrepov s področja dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje imajo vsi delodajalci v Sloveniji (torej tako s področja gospodarstva kot tudi negospodarstvo), in sicer ne glede na statusno pravno obliko, razen:

  1. neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov in

  2. delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

 

Do nadomestila plače po predlogu zakona so upravičeni vsi delodajalci iz Republike Slovenije če:

  1. delodajalec ne more zagotavljati dela svojim delavcem in jih pošlje na začasno čakanje na delo.

Do povračila so upravičeni delodajalci, ki so delavce napotili na začasno čakanje najdlje do 31. maja 2020 in so hkrati ocenili, da bodo njihovi prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje v letu 2019, hkrati pa v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V kolikor se bo na podlagi letnih poročil za leto 2020 izkazalo, da ta pogoj ni bil izpolnjen, bo delodajalec moral naknadno vrniti celotno prejeto pomoč.

Pravice ter obveznosti delavk in delavcev, ki so po določbah ZIUZEOP napoteni na čakanje na delo, so:

  • Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so z določbami ZIUZEOP določene drugače;

  • V času začasnega čakanja na delo ima delavec obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje;

  • Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, je za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upoštevana plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa;

  • Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

 

  1. delavci zaradi višje sile ne morejo opravljati dela

Delodajalec ima tudi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za tiste delavce, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela. V tem primeru mora delodajalec podati izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zato prejemajo nadomestilo plače.

Delodajalec, ki želi uveljavljati tovrstno nadomestilo mora izpolnjevati enake pogoje glede prihodkov, kot delodajalec, ki pravico do nadomestila uveljavlja na podlagi začasnega čakanja delavcev na delo. Delodajalec mora z dnem prenehanja odsotnosti obvestiti Zavod za zaposlovanje, da je delavcu prenehala odsotnost iz razlogov višje sile.

Nazoren grafični prikaz ukrepov s področja dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost si lahko ogledate tule (https://www.ozs.si/novice/kaj-na-delovnopravnem-podrocju-izhaja-iz-mega-anti-korona-zakona-5e80c9112114e07dc86d052f)

Krizni dodatek:

ZIUZEOP prav tako določa, da za zaposlene v zasebnem sektorju, (tako za delavce kot tudi za delodajalce), ki delajo, država krije prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalec je zato vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, dolžan izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov. T.i. krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Do tega dodatka je delavec upravičen za delo v mesecu aprilu in maju 2020.

Zaposleni v javnem sektorju, ki so pri delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje in so zaradi obvladovanja epidemije novega koronavirusa prekomerno obremenjeni, so upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

POZOR!

Na tem mestu vas še enkrat pozivamo, da se v primeru kakršnegakoli vprašanja glede delovno-pravnih razmerij najprej obrnete na nas in da ne podpisujete nobenih sporazumnih prekinitev delovnega razmerja, ne da bi točno vedeli kakšne posledice ima le to lahko za vas. (?)

 

EVROPSKI SINDIKATI o COVID-19

pri Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC),so vse informacije zbrali na posebni spletni strani (https://www.etuc.org/en/trade-unions-and-coronavirus), prav tako pa so vse informacije o korona virusu zbrali na enem mestu pri Evropski federaciji sindikatov živilske industrije, kmetijstva in turizma (EFFAT). Najdete jih na tem naslovu https://www.effat.org/featured/covid-19/. Obe strani sta seveda v angleškem jeziku.

 

SPLOŠNE INFORMACIJE GLEDE EPIDEMIJE COVID 19

V teh dneh je pomembno, da ostajamo pozorni na situacijo, ki se odvija glede epidemije COVID-19 in predvsem, da sprejemamo preverjene! informacije, ki se tičejo razvoja dogodkov.

Navodila glede delovanja ter najosnovnejše informacije lahko preverite na spletnih straneh NIJZ (https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov)

Najaktualnejše podatke lahko preberete tudi na straneh Vlade Republike Slovenije https://www.gov.si/teme/koronavirus/

Tako v angleškem kot tudi v slovenskem jeziku lahko na strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu najdete vodič za ukrepanje v povezavi z novim koronavirusom: https://oshwiki.eu/wiki/COVID-19:_guidance_for_the_workplace#See ter https://osha.europa.eu/sl/highlights/coronavirus-disease-covid-19-outbreak-and-workplace-safety-and-health

Tudi Slovenska tiskovna agencija dnevno spremlja in objavlja dogajanje na področju epidemije COVID-19 https://www.sta.si/v-srediscu/koronavirus2020





22.01.2020:
DELAVCI, ZAPOSLENI PRI AGENCIJAH IMAJO POPOLNOMA ENAKE PRAVICE, KOT VSI OSTALI DELAVCI – PAZITE SE NAMERNEGA ZAVAJANJA, KI SE GA POSLUŽUJEJO AGENCIJE!

Na sedež Konfederacije smo prejeli dokumente delavca, zaposlenega za nedoločen čas pri eni od kadrovskih agencij iz katerih izhaja, da je imel delavec sklenjeno Pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s kadrovsko agencijo za opravljanje dela v eni od družb, ki pa je zaradi pravnega prenosa prešla na delodajalca prevzemnika, zaradi česar je kadrovska agencija izgubila posel s to družbo, prevzemna družba očitno ni želela prevzeti ti. agencijskih delavcev in agencija je po Zakonu o delovnih razmerjih (specifične določbe od člena 59. do 63 + vse ostale določbe zakona) dolžna tem delavcem poiskati drugo delo, v tem času pa so delavci doma in prejemajo nadomestilo v skladu s 3.odstavkom 61. člena ZDR-1. Iz dokumentov nadalje izhaja, da se je ta agencija odločila za zelo spretno namerno zavajanje prava neukega delavca in mu v podpis ponudila sporazum o prekinitvi pogodbe po 81. členu ZDR-1 zavedajoč se, da tega ne sme narediti. Kadrovska agencija je po zakonu popolnoma izenačena z ostalimi delodajalci navkljub temu, da opravlja posredovanje delavcev drugim delodajalcem in delavec, s katerim ima agencija sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je njen delavec. Četudi pride do prekinitve posredovanja tega delavca k drugemu delodajalcu ti. uporabniku je agencija dolžna poskrbeti delavcu delo pri drugem uporabniku. V času, ko delavcu ne zagotavlja dela, pa delavec od agencije prejema nadomestilo, ki pa ne sme biti nižje od 70 odstotkov minimalne plače. Zaradi namernega zavajanja, katerega se je poslužila ta agencija in delavcu vročila v podpis sporazum o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi, s čemer je delavca oškodovala tudi pri njegovih pravicah po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ob prej navedeni direktni kršitvi določb Zakona o delovnih razmerjih, je zgodba zrela za obravnavo na Delovnem sodišču, saj je evidentno, da je bil prava neuki delavec namerno zaveden s strani agencije, ki se je poslužila direktnih kršitev večih zakonov, da o nizki morali vodstva in kadrovske zasedbe te agencije ne izgubljamo besed. Na sindikatu hranimo dokumente in vemo, za katero od agencij, ki delujejo na področju Slovenije gre, prav tako poznamo podpisnike na strani agencije, ki so avtorji tega namernega zavajanja in menimo, da to ni njihovo ne prvo in tudi ne zadnje takšno početje, za katero smo prepričani, da bi moralo dobiti epilog na sodišču medtem, ko bi o avtorjih morala biti obveščena tudi širša javnost. Skupaj z drugimi organizacijami, ki se v tem prostoru trudijo preprečevati in razkrivati takšne umazanije se bomo sindikati – vsaj naša Konfederacija, še naprej borili ter naredili vse, kar je v naših močeh, da bodo takšne kadrovske agencije onemogočene delovati na takšen način, avtorji najrazličnejših v celofan zavitih kršitev veljavne zakonodaje pa razkriti širši javnosti.

Malo za šalo, ali pa tudi zares – morda bi razmislili o vrnitvi običaja »namakanja goljufov v Ljubljanico«.





22.01.2020:
ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU V TRETJEM BRANJU

V Državnem zboru poteka že tretje branje predloga Zakona o spremembah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ( ZZVZZ – O ). s katerim se ukinja dodatno zdravstveno zavarovanje, vendar sindikati ob tem, da sto odstotno podpiramo ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja vseeno opozarjamo na potrebnost pomembne spremembe, s katerimi se bo izpad sredstev iz tega naslova ustrezno nadomestil predvsem pa, da je potrebna pravičnejša razdelitev višine plačila le-tega na posameznika.

Preberi več




10.01.2020:
SPREMEMBA MINIMALNE PLAČE

V skladu s spremembo Zakona o minimalni plači se je le-ta s 1. januarjem 2020 povišala na 940,58 € brutto, kar se bo dejansko videlo šele pri januarski plači, izplačani v mesecu februarju. Poleg višine je pomembna sprememba tudi izvzem vseh dodatkov iz minimalne plače. V nadaljevanju članka razlagamo, kaj pomeni minimalna plača in kaj pomenijo dodatki ter posredujemo linke na pomembne podatke ter zakonske določbe medtem, ko nas obveščate, da delodajalci na vse mogoče načine poskušajo zaobiti zakonodajo. Tudi na način, da delavcem ponujajo oziroma vsiljujejo v podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Apeliramo na vas, da ne nasedate tem malverzacijam in nas o tem nemudoma obvestite. Predvsem pa ne podpisujte novih pogodb o zaposlitvi brez, da se posvetujete z nami o upravičenosti takšne ponudbe. Pogodba o zaposlitvi se lahko spremeni samo skladno z določbami 49., 50., 51. in 52. člena Zakon o delovnih razmerjih – 1. Predvsem opozarjamo na določbo 51. člena, ki določa, da ne glede na spremembo zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca, delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Zato ne nasedajte trditvam, da je nove pogodbe o zaposlitvi potrebno podpisati zaradi spremembe Zakona o minimalni plači, kot nekateri delodajalci zavajajo, s čemer dejansko prikrivajo, da pogodbe spreminjajo v škodo delavcev v delu določb o njihovih osnovnih plačah, kamor sedaj kar v pogodbi vključujejo vse dodatke, s čemer hočejo zaobiti zakonsko določbo o njihovi izločitvi iz minimalne plače.

MINIMALNA PLAČA

Zakon o minimalni plači določa pravico do minimalne plače, njeno višino (v bruto znesku) ter način njenega določanja in objave. Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.

ELEMENTI MINIMALNE PLAČE

Iz osnovne zakonske dikcije izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Dodatno je Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači iz minimalne plače izvzel še tri dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer:

  • dodatek za nočno delo,
  • dodatek za delo v nedeljo ter
  • dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu,

kar se je začelo obračunavati za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016.

Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).

MINIMALNA PLAČA ZNAŠA:
  • za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019, 886,63 evrov,
  • za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, 940,58 evrov.

Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači s 1. januarjem 2020 iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Od januarja 2021 pa se bo uporabljala formula na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.

ZAKONODAJA:



04.07.2019:
ZAHVALA SVETNICAM IN SVETNIKOM DRŽAVNEGA SVETA RS ZA GLASOVANJE PROTI PREDLAGANI SPREMEMBI ZAKONA O MINIMALNI PLAČI

Spoštovane Svetnice, spoštovani Svetniki Državnega sveta RS

Reprezentativna sindikalna konfederacija KNSS – Neodvisnost se vam v imenu članic in članov, delavk in delavcev, državljank in državljanov Republike Slovenije zahvaljuje, da na včerajšnji 20. seji Državnega sveta RS niste podlegli pritiskom kapitala in ste se pravilno odločili v korist nas – večine, da NE PODPRETE predloga spremembe zakona o minimalni plači, katerega so vložile vse reprezentativne delodajalske organizacije: ZDR, GZS, OZS, ZDOPS in TZ na Komisijo za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, katera deluje v okviru Državnega sveta RS in ji predseduje mag. Marija Lah, podpredsednik komisije je Tomaž Horvat, člani komisije so Franc Golob, Mitja Gorenšček, Danijel Kastelic, Oskar Komac, Jože Smole, Dušan Strnad, mag. Marko Zidanšek, Branko Tomažič, Alojz Kovšca, Srečko Ocvirk in Boris Popovič.

Navedena komisija je namreč predlog spremembe zakona, s katerim bi se dodatek za delovno dobo spet všteval v minimalno plačo, podprla in ga kot predlagateljica vložila v obravnavo na Državni svet RS.

Predlog je obravnavala tudi Komisija za socialno varstvo, delo in invalide, kateri predseduje Peter Požun, podpredsednik je Danijel Kastelic, člani so Igor Antauer, dr. Matjaž Gams, Tomaž Horvat, Ladislav Rožič, Mitja Gorenšček, Lidija Jerkič, Alojz Kovšca in Jože Smole, ki je predlog ocenila za primeren.

Predlog je bil obravnavan na včerajšnji 20. seji DS RS in po dolgi razpravi, katero si lahko vsi pogledate tudi na posnetku seje, na naslovu: http://www.ds-rs.si/?q=novice/20-redna-seja-drzavnega-sveta-rs  (8. točka se začne na cca 2:46:58 medtem, ko je glasovanje na 5:09:03, vmes pa lahko slišite tudi argumente obeh strani in obrazložitve glasov posameznih svetnikov) je bil predlog ZAVRNJEN z 16 glasovi PROTI in 7 glasovi ZA od 23 prisotnih svetnic in svetnikov.

Tem 16 svetnicam in svetnikom ISKRENA HVALA za njihovo stoično držo na glasovanju.

Sindikalni pozdrav,

Predsednica
Evelin Vesenjak l.r

PDF Zahvala svetnikom DS RS (PDF, 0.7MBb)





03.07.2019:
OSTRO NASPROTOVANJE PREDLAGANI SPREMEMBI ZAKONA O MINIMALNI PLAČI IN PONOVNI VKLJUČITVI DODATKA ZA DELOVNO DOBO V MINIMALNO PLAČO

KNSS – Neodvisnost
Miklošičeva cesta 38,
1000 Ljubljana

Republika Slovenija
Državni svet
Šubičeva 4,
1000 Ljubljana

Ljubljana, 3.julij 2019

Zadeva: OSTRO NASPROTOVANJE PREDLAGANI SPREMEMBI ZAKONA O MINIMALNI PLAČI IN PONOVNI VKLJUČITVI DODATKA ZA DELOVNO DOBO V MINIMALNO PLAČO

Spoštovani Predsednik DS RS, spoštovane Svetnice DS RS, spoštovani Svetniki DS RS!

Reprezentativna sindikalna konfederacija in članica ESS KNSS – Neodvisnost ostro nasprotuje predlagani ponovni spremembi  Zakona o minimalni plači v delu, v katerem bi se tretji odstavek 2. člena zakona spremenil tako, da bi se od vseh dodatkov, ki se po sedaj veljavnem zakonu ne vštevajo več v minimalno plačo, izvzel dodatek za delovno dobo, kot predlagajo predstavniki delodajalskih organizacij.

Vlada RS je predlog spremembe sedaj obstoječega zakona,  v katerem je določeno, da se vsi dodatki, določeni z zakonom in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne vštevajo v minimalno plačo,  na pobudo politične stranke Levica sprejela in pred samim sprejemom opravila tudi oceno stanja in razloge za sprejem zakona. Nadalje so bile opravljene tudi ocene finančnih posledic tako glede državnega proračuna, kakor tudi glede na javno finančna sredstva ter v končni fazi tudi na gospodarstvo in Vlada RS je zavzela stališče, da so posledice minimalne v primerjavi s ciljem, ki se  želi doseči s predlagano spremembo, predvsem pa so posledice v celoti premostljive glede na trenutno stanje v gospodarstvu ter nadaljnje napovedi. Takšno stališče je bilo predstavljeno tudi na 314. seji ESS dne 16.11.2018, kjer se je ESS sicer seznanil s predlogom spremembe zakona, ni pa uspel opraviti razprave o predlogu, ker so k temu nasprotovali predstavniki delodajalcev.  Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Mag. Ksenija Klampfer je na navedeni seji ESS predlog spremembe korektno predstavila in dodala: »Da je dvig minimalne plače po njenem mnenju smiseln in potreben tudi zaradi nedavnega dviga osnovnega minimalnega dohodka posameznikom z vidika ohranjanja razmerij oziroma simulacije za zmanjševanje pasti neaktivnosti.« Zakon je šel preko zakonodajnega postopka in bil sprejet ter je stopil v veljavo 25.12.2018.

Prav tako je ministrica na ustanovni seji Sveta za dostojno delo in socialno varnost z dne 3.6.2019 predstavila  analizo učinkov dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov na ravni celotnega gospodarstva v letu 2020 ki kaže, da znaša finančni učinek dviga bruto minimalne plače 63,6 mio evrov oz. 0,57 % mase plač (11,1 mrd evrov), izločitev dodatkov pa nadaljnjih 133,5 mio evrov oz. 1,20 % mase plač, skupaj torej 197,1 mio evrov oz. 1,77 % mase plač. Znesek skupnega učinka obeh sprememb na ravni celotnega gospodarstva v skladu z zbirnimi letnimi poročili gospodarskih družb (AJPES) predstavlja 4,7% neto čistega dobička poslovanja gospodarskih družb v letu 2018 (4,2 mrd evrov).

Na podlagi predstavitve analize je Svet za dostojno delo in socialno varnost sprejel sledeči sklep: »Članice in člani Strokovnega sveta za dostojno delo in socialno varnost so se seznanili z analizo učinkov dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov iz zneska minimalne plače. Ugotavljajo, da so učinki obvladljivi in da je veljavna ureditev minimalne plače primerna.«

Zaradi vsega zgoraj navedenega reprezentativna sindikalna konfederacija KNSS – Neodvisnost ostro nasprotuje predlagani ponovni spremembi zakona, katero na vse mogoče načine poskušajo doseči delodajalske organizacije in apeliramo na vse Svetnice in Svetnike Državnega sveta, da navkljub pozitivnemu mnenju k predlogu delodajalcev, katerega sta podali tako Komisija za gospodarstvo, kakor tudi Komisija za delo, socialne zadeve in invalide, predlagano spremembo zakona in izvzem dodatka za delovno dobo iz dodatkov, ki se ne vštevajo v minimalno plačo, v celoti zavrne.

Nadalje reprezentativna sindikalna konfederacija KNSS – Neodvisnost opominja Svetnice in Svetnike Državnega sveta RS, da delavke in delavci oziroma državljanke in državljani Republike Slovenije v celoti podpirajo sedaj veljavni zakon, zato je Državni svet RS dolžan spoštovati in zagovarjati demokratično stališče večine državljanov, ki so jih postavili na ta odgovorna mesta, da bodo delovali v njihovo korist – torej v korist večine in ne v korist manjšine.

V pričakovanju zavrnitve tega predloga na vaši današnji seji se vam vnaprej zahvaljujemo in vas pozdravljamo,

Evelin Vesenjak
Predsednica
KNSS - neodvisnost

PDF Nasprotovanje spremembi zakona (PDF, 1.5MBb)

PDF Izvleček zapisnika 314. seje ESS (PDF, 3.5MB)

PDF Predlog zakona o dopolnitvi zakona o minimalni plači (PDF, 4.2MBb)





12.10.2018:
Pogajanja o plačah v javnem sektorju - Odgovor predsednika vlade Marjana Šarca na protest sindikatov v zvezi s predstavitvijo analize o plačah





01.07.2018:
KNSS NA 58. SKOKU ČEZ KOŽO V RUDARSKEM VELENJU

V soboto, 30. junija, so se v središču mesta, na Titovem trgu v Velenju, zbrali uniformirani rudarji, od koder so ob 17.30 pod vodstvom komandanta parade krenili proti Mestnemu stadionu Velenje, kjer je potekala že tradicionalna slavnostna prireditev  - 58. skok čez kožo.

V imenu konfederacije KNSS – neodvisnost, kamor je včlanjen tudi sindikat Premogovnika Velenje, se je slavnostne prireditve udeležila Predsednica Evelin Vesenjak, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje sindikatoma SPESS in SPESS – PV ter upravi družbe Premogovnika Velenje d.d. za povabilo.

Celotna prireditev nikogar ne pusti ravnodušnega, še posebej nekoga, ki je to mnogo let prej doživljal v svojem domačem kraju. Videti to množico rudarjev v njihovih unikatnih uniformah, kako usklajeno, predvsem pa odločno in odlično korakajo po mestu do stadiona in nato spremljati še tako tradicionalen dogodek, na katerem se čast rudarskega poklica in stanu pokaže v pravi luči. Tu »kamerad ob kameradu« z ramo ob rami korakata medtem, ko si bosta že jutri stala ob strani v jami, več sto metrov pod zemljo.

Na 58. skoku čez kožo so v rudarski stan sprejeli 37 novincev, čez kožo pa je ponovno skočilo tudi 8 upokojenih rudarjev, ki so svoj prvi skok opravili pred 50 leti, kar je bila zanje prav posebna čast.

Častni skakalec je bil na letošnji prireditvi dr. Uroš Bajželj, eden vodilnih slovenskih rudarskih strokovnjakov, ki je svojo poklicno pot posvetil inovativnim rešitvam na področju rudarstva in geotehnologije.

Nagovor rudarjem, novincem in gostom je na stadionu prvi podal generalni direktor Premogovnika Velenje, mag. Ludvik Golob: »Dva praznika v letu sta za rudarje še posebej pomembna – dan rudarjev, ki ga z 58. Skokom čez kožo obeležujemo danes, in dan, ko svoj god praznuje naša zavetnica sv. Barbara. Letos obeležujemo že 143. obletnico začetka pridobivanja premoga in kako častitljiva je ta številka, priča tudi podatek, da smo iz globin Šaleške doline v tem času pridobili že več kot 248 milijonov ton premoga. V naši Skupini se dobro zavedamo, da je za obstoj in razvoj naših družb nujno potreben ustrezen, predvsem pa kakovostno usposobljen kader, katerega že 6 desetletij zagotavljamo tudi v sodelovanju s Šolo za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje. Kljub zahtevni situaciji zaposlujemo nove kadre, ki so nujni v procesu pridobivanja premoga. Praznujmo vsi skupaj naš rudarski praznik tako kot znamo – ponosno, pokončno in s spoštovanjem do tradicije, ki nam že desetletja daje kruh. SREČNO!«

Sledil je skok častnega skakalca letošnje prireditve, za katerega se je izkazalo, da je bil boter pri skoku današnjemu generalnemu direktorju, le-ta mu je to čast povrnil tako, da je bil pri njegovem častnem skoku v vlogi botra.

Dr. Uroš Bajželj je eden vodilnih slovenskih rudarskih strokovnjakov, katerega poklicna pot pušča močan pečat na področju rudarstva in geotehnologije. Razvil je novo pod etažno odkopno metodo z uporabo utrjenega zasipa in predlagal ter raziskal uporabo novega osebnega zaščitnega sredstva proti param živega srebra v jamskem zraku. Njegov doprinos na področju odkopnih metod z zasipom še dodatno potrjuje njegovo strokovnost. Njegovo geslo se je glasilo »Rudarstvo je znanost in stroka, brez katere ni napredka«. Poudaril je, da rudarstva ne smemo zamenjevati z onesnaževalcem, saj nove in nove tehnologije omogočajo okolju prijazno rudarjenje, brez katerega ne bi bilo energije. Brez energije pa ne bi bilo razvoja.

In to se pozna tudi na mestu Velenje, ki postaja vse bolj turistično mesto in se uspešno rešuje popolnoma krivičnega pridevnika črnega industrijskega onesnaženega mesta, saj sam Premogovnik Velenje, v sodelovanju z vsemi tremi občinami v tej lepi Šaleški dolini, predvsem pa z občino Velenje, veliko vlaga tudi v samo infrastrukturno ureditev mesta. Priporočamo vam, da se o tem sami prepričate z obiskom te prelepe doline, v kateri so doma delovni in nadvse prijetni ljudje.

Naj vam opišemo še celotno slovesnost skoka čez kožo, ki gre nekako takole:

Rudarji, njihova godba na pihala in njihov oktet, se ob določeni uri zberejo na trgu pri spomeniku Josipa Broza Tita, vsi oblečeni v njihove unikatne uniforme, katerih največja zanimivost je, da imajo 28 gumbov – kar je toliko, kot je štela let njihova zavetnica Sveta Barbara na dan svoje smrti. Pridružijo se jim tudi novinci – tako imenovani »zelenci«. Vsi skupaj formirajo parado, na čelu katere so častni zastavonoše in praporščaki, sledi pihalna godba, za njo pa se razvrstijo rudarji in na koncu še novinci. Povem vam, da jih je lepo videti, kako ubrano in odločno korakajo proti stadionu, njihove roke se vse enako gibljejo in zaradi belih rokavic je prizor te ubranosti zares lep. Ko se približajo stadionu, kjer poteka osrednja prireditev, jih pozdravijo častne salve, katere izvajajo kolegi s pomočjo karbida in sodov.

Na prireditvenem prostoru se razporedijo tako, da praporščaki in zastavonoše, rudarski oktet in rudarska pihalna godba zavzamejo svoja mesta nasproti tribune, na kateri so vabljeni gostje in družinski člani rudarjev ter novincev. Rudarji se nato pridružijo gostom na tribuni, novinci pa se lepo postavijo v pričakovanju svojega skoka. Vodja prireditve, ki dogodek povezuje, pozove najprej slavnostnega govorca, nato se izvede častni skok, kateremu sledijo skoki vseh prič skoka in vseh botrov skoka. Potem svoj prvi skok izvedejo novinci, ki morajo po tradiciji povedati generalije – svoje podatke: ime in priimek, datum rojstva in kraj, od koder prihajajo. Za tem sledi geslo, katerega novinci sestavijo sami in nekateri so pri tem zelo kreativni ter tudi hudomušni. Vse se dogaja na zapoved vodje prireditve in v kolikor gesla, ki jih povedo novinci, zadovoljijo vodjo prireditve, ta skakalce, botre in priče nagradi z vrčkom piva. Nato novinci skočijo s soda, na katerem stojijo, na svoji levi in desni pa imajo priči, ki držita kožo, za njimi pa stoji boter skakalca ter s tem vstopijo v častni rudarski stan. Ko vsi opravijo, izvedejo svoj ponovni skok že upokojeni rudarji. Novinci podajo še svojo častno zaprisego in skok čez kožo je končan.

Seveda je vmes bogat program, katerega vedno na povelje vodje prireditve izvajajo rudarska pihalna godba, ki seveda med drugimi skladbami zaigra vsem poznano rudarsko koračnico in rudarski oktet, ki izvede državno himno in nato še rudarsko himno, doda pa tudi lepo staro tradicionalno rudarsko pesem, ki poboža ušesa vseh na prireditvi. Vsi sodelujoči s svojimi humornimi vložki, med katerimi prednjači vodja prireditve, pa goste nasmejijo in spravijo v zares dobro voljo, ki se kasneje nadaljuje tudi na sami pogostitvi ob stadionu.

Konfederacija KNSS – neodvisnost ob tem želi novincem SREČNO!

Več slik si lahko pogledate TULE.





06.05.2018:
KNSS – NEODVISNOST SE JE UDELEŽILA MEDNARODNEGA KONGRESA V ISTANBULU

KNSS – NEODVISNOST SE JE UDELEŽILA MEDNARODNEGA KONGRESA V ISTANBULU ki sta ga skupaj organizirala Konfederacija javnih uslužbencev Memur-Sen in Inštitut za javno upravo Turčije in Bližnjega vzhoda TODAIE, in je potekal v Istanbulu s sodelovanjem 286 predstavnikov sindikatov iz 154 sindikalnih konfederacij, zvez ali central iz 105 držav. Na kongresu so poleg vabljenih gostov iz vsega sveta ter članov obeh organizacij gostiteljic kongresa prisostvovali tudi turška ministrica za delo in socialno varnost Jülide Sarieroglu, predsednik Konfederacija javnih uslužbencev Memur-Sen Ali Yalçin in generalni direktor Inštituta za javno upravo Turčije in Bližnjega vzhoda TODAIE Prf.Dr Onur Ender Aslan.

Mednarodni kongres o človeku, delu in globalnem tekmovanju, ki sta ga skupaj organizirala Konfederacija javnih uslužbencev Memur-Sen in Inštitut za javno upravo Turčije in Bližnjega vzhoda TODAİE, je potekal v Istanbulu s sodelovanjem 286 predstavnikov sindikatov iz 154 sindikalnih konfederacij, zvez ali central iz 105 držav. Na kongresu so poleg vabljenih gostov iz vsega sveta ter članov obeh organizacij gostiteljic kongresa prisostvovali tudi turška ministrica za delo in socialno varnost Jülide Sarıeroğlu, predsednik Konfederacija javnih uslužbencev Memur-Sen Ali Yalçın in generalni direktor Inštituta za javno upravo Turčije in Bližnjega vzhoda TODAİE Prf.Dr Onur Ender Aslan.

Sindikalni predstavniki iz vsega sveta, ki so se zbrali v Istanbulu, so razpravljali o težavah, s katerimi se sooča človeštvo v želji poiskati rešitev za ta nepravičen sistem, v katerem peščica bogatih nadvladuje ter izkorišča večino revnih, ki v zadnjem času vse bolj prevladuje v svetu.

Na delovnem kongresu je turška ministrica za delo in socialno varnost Jülide Sarıeroğlu, poudarila pomen srečanja in njegov prispevek k borbi za dostojno delo, dostojno plačilo, predvsem pa dostojno življenje vseh ljudi, ki poteka po svetu. Ministrica je v svojem nagovoru izpostavila , da ko se delavstvo po vsem svetu poveže med seboj in s tem pokaže solidarnost do slehernega človeka, to gibanje in solidarnost postaneta močnejša od vseh strategij kapitala.

Predsednik Konfederacije javnih uslužbencev Memur-Sen Ali Yalçın je v ospredje postavil veliko pomembnost medsebojne solidarnosti delavskega gibanja po svetu, predvsem pa je poudaril sledeče: »Tu smo se zbirali, da razpravljamo o problematiki, ki jo doživlja človeštvo – predvsem delavke in delavci širom sveta zato, ker skušamo najti rešitve za ta nepravičen sistem, v katerem peščica bogatih nadvladuje ter izkorišča večino revnih. Verjamem, da bo moč volje po skupnem sodelovanju, ki se bo oblikovala na tem srečanju, prinesla višjo kakovost življenja vsem sedaj zatiranim skupinam, saj smo skupaj v duhu solidarnosti najmočnejši. Prepričan sem, da bo naša skupna, zaključna izjava, sprejeta v obliki resolucije tega srečanja, prvi korak k bistvenim rešitvam našega sveta, ki se duši zaradi kriz in izkoriščanja kapitala.«

Po otvoritveni slovesnosti in govorih se je kongres začel s posameznimi plenumi, ki so jih vodili in izvajali posamezni udeleženci kongresa.

Prvi plenum je obravnaval temo z naslovom: »Socialni dialog za trajnostni razvoj in vlogo sindikatov«;

Drugi plenum je obravnaval temo: »Migracije in izkoriščanje emigrantske cenejše delovne sile«;

Tretji plenum je bil na temo: » Globalna konkurenca in dostojno delo v globaliziranem gospodarstvu ter v še bolj globaliziranem svetu delavstva«:

Četrti, zadnji plenum pa se je osredotočil na zelo pomembno temo z naslovom: » Konec nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu«;

Po vsakem zaključenem plenumu so bili v razpravo, poleg moderatorja posameznega plenuma in govorcev vključeni tudi vsi ostali udeleženci kongresa, ki so v odprti razpravi razpravljali o vseh izpostavljenih vprašanjih na vsako posamezno temo panela ter poskušali osvetliti težave in najti ustrezne rešitve po sistemu dobre prakse posameznih udeležencev.

Zadnje dejanje kongresa je bil podpis dvostranskih sporazumov o sodelovanju med predsednikom Konfederacija javnih uslužbencev Memur-Sen Ali Yalçınom, slovesna predaja daril, ki so jih sindikalne organizacije, udeleženke kongresa, namenile organizatorju, Konfederaciji javnih uslužbencev Memur - Sen.

Konfederacija sindikatov javnih uslužbencev Memur – Sen je podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju z 84 sindikalnimi organizacijami in delavskimi gibanji, ki bodo okrepili solidarnost in sodelovanje med strankama sporazuma za dobrobit njihovega članstva širom po svetu.

Mednarodni kongres o človeku, delu in globalnem tekmovanju se je končal z skupinsko sliko vseh udeležencev, na kateri so častno mesto v ospredju zasedli vsi trije zaslužni za organizacijo in izvedbo kongresa in sicer: predsednik Konfederacija javnih uslužbencev Memur-Sen Ali Yalçın, generalni direktor Inštituta za javno upravo Turčije in Bližnjega vzhoda TODAİE Prf.Dr Onur Ender Aslan ter turška ministrica za delo in socialno varnost Jülide Sarıeroğlu.

Več si lahko preberete na spletni strani Konfederacije javnih uslužbencev Memur – Sem, na naslovu: eng.memursen.org.tr/international-congress-on-human-labour-and-global-competition-was-held-in-istanbul

KNSS – neodvisnost se, kot ena od udeleženk kongresa, še enkrat zahvaljuje organizatorju, Konfederaciji javnih uslužbencev Memur – Sen, za povabilo na kongres, ki je obravnaval pomembne in pereče teme celotnega sveta.

Predsednica
Evelin VESENJAK l.r.
 





01.05.2018:
KNSS NEODVISNOST NA POVABILO SINDIKATA SPESS SODELOVALA NA PRVOMAJSKI PRIREDITVI NA GRAŠKI GORI

Predsednica KNSS - Neodvisnost je bila ob letošnjem prazniku Dela s strani kolegov iz sindikata SPESS  povabljena kot slavnostna govornica na Graško goro. Graška gora leži na tromeji treh občin - Velenja, Slovenj Gradca in Mislinje. Znana je po svojih prireditvah, še bolj znana pa je kot tako imenovana Gora jurišev iz časov NOB, na njej pa stoji tudi spomenik kiparja Antuna Avgustinčiča XIV.diviziji in enotam IV: operativne cone, kamor so ob prvomajski prireditvi položili tudi venec. Prireditev je potekala od 11.00 do 17.00 ure na prireditvenem prostoru so se zvrstili, poleg obeh slavnostnih govorcev Predsednice KNSS - Neodvisnosti in župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča tudi pevci iz pevskih zborov MoPZ Kajuh in MoPZ DU Velenje in Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Prireditev je povezovala voditeljica Velenjske TV - VTV, Andreja Petrovič, opazni so bili tudi nekateri vidnejši udeleženci prireditve, med katerimi sta bila bivši župan MO Velenje Srečko Meh in Ministrica za obrambo Andreja Katič. Zabava se je nadaljevala ob zvokih ansambla Rosa, tradicionalnemu delavskemu golažu, katerega v celoti financira MO Velenje in to kar 2000 porcij ter obveznih čevapčičih. Slavnostni govor Predsednice KNSS Neodvisnost si lahko preberete tule, ostale fotografije iz prireditve pa so dostopne tule.

Živel 1. in 2. maj - Praznik DELA!

FOTO UTRINKI Z LETOŠNJEGA KRESOVANJA NA GRAŠKI GORI



12.01.2018:
SINDIKAT SPESS PRISTOPIL H KONFEDERACIJI KNSS - NEODVISNOST

V petek, 27.maja 2017 je bila v Zeleni dvorani Premogovnika Velenje slavnostna seja Predsedstva SPESS, Izvrąnega odbora SPESS - PV, Predsedstva KNSS - Neodvisnost in Sveta KNSS - Neodvisnost, na kateri je bila podpisana pogodba o konfederalno pridruľenem članstvu sindikata SPESS h KNSS - Neodvisnost.

Pogodbo sta podpisala Predsednik sindikata SPESS Peter Brąek in Predsednica Konfederacije KNSS - Neodvisnost Evelin Vesenjak.
Predsedniica Konfederacije je ob tem podala tudi svoj pozdravni nagovor novim članom KNSS - Neodvisnost.


FOTO UTRINKI PODPISA POGODBE MED KNSS IN SPESS



11.01.2018:
Zakon o preprečevanju pranja denarja: od novembra vpis dejanskih lastnikov

Zakon o preprečevanju pranja denarja: od novembra vpis dejanskih lastnikov – ROK ZA VPIS JE 19.JANUAR 2018

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki je bil sprejet lani, med drugim predvideva tudi učinkovitejši nadzor nad dejanskimi lastniki podjetij. Za ta namen bo Agencija za javnopravne evidence (AJPES) vzpostavila poseben Register dejanskih lastnikov. Vanj bodo morali zavezanci vpisati podatke o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov, in sicer prek posebne spletne aplikacije, ki bo začela delovati 19. novembra.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo, ki naj bi med drugim preprečila skrivanje lastništva. Raziskave in afere namreč kažejo, da se skrivanje lastništva zelo pogosto uporablja pri prikrivanju premoženja iz kaznivih dejanj, za utaje davkov, financiranje terorizma in druge protizakonite namene, v poročilu o nevidnih lastnikih pojasnjujejo v Transparency International Slovenia.

Poleg vzpostavitve registra dejanskih lastnikov bo Zakon o preprečevanju pranja denarja poskrbel tudi za povezavo slovenskega registra z drugimi tovrstnimi registri evropskih držav.

Kako Zakon o preprečevanju pranja denarja opredeljuje dejanske lastnike?

Kdo sploh so dejanski lastniki? Zakon o preprečevanju pranja denarja v svojem 33. členu določa, da je dejanski lastnik vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija. To so torej osebe, ki sprejemajo ključne odločitve in uživajo koristi.

Kdo bo moral prek spletne aplikacije vpisati dejanske lastnike?

Kot pojasnjujejo na AJPES, so svoje dejanske lastnike v register dolžni vpisati (Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja turizma jih določa v 35., 36. in 37. členu):

  • gospodarski subjekti (gospodarske družbe, zadruge),

  • subjekti, ki nimajo poslovnih deležev (ustanove, društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, …),

  • tuji skladi, tuje ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava, kadar iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.

Ker sindikati sodimo med društva oziroma smo kot pravne osebe tako registrirani, smo se prav tako dolžni vpisati v register. To za vsak sindikat stori odgovorna oseba sindikata, po navadi je to predsednik/ca sindikata, ali pa zanj to opravi pooblaščena računovodska služba, ki pa mora imeti za to posebno pooblastilo s strani odgovorne osebe sindikata.

Spletna aplikacija za vpis podatkov o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov v register bo uporabnikom na voljo od 19. 11. 2017 dalje. Vpis pa morajo zavezanci opraviti najkasneje do 19. januarja prihodnje leto, ko bo podatki iz registra tudi dostopni. Za nove poslovne subjekte pa bo rok za vpis v register dejanskih lastnikov 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali davčni register.

Kaj pa, če podatki o lastništvu ne bodo pravilno urejeni? Zakon o preprečevanju pranja denarja predpisuje tudi kazni, ki so visoke! Več o tem pa v nadaljevanju:

Podatki o lastništvu bodo morali biti urejeni

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma je uvedel Register dejanskih lastnikov in poslovnim subjektom naložil novo obveznost – ugotavljanje in vodenje evidence dejanskih lastnikov. Kako bodo morali biti urejeni podatki o lastništvu?

Register dejanskih lastnikov, vodil ga bo AJPES, bo zbirka podatkov o dejanskih lastnikih gospodarskih družb (z izjemo enoosebnih d.o.o.), zadrug, društev, zavodov, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti ali drugih pravnih oseb ter tujih skladov, tujih ustanov ali podobnih pravnih subjektov tujega prava. Delovati bo začel januarja prihodnje leto.

Vzpostavi se bo z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Dejanski lastnik je po zakonu vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

Kateri poslovni subjekti se bodo vpisali v register?

  • gospodarski subjekti (gospodarske družbe in zadruge);

  • neprofitne organizacije (društva, zavodi, politične stranke, verske skupnosti, ustanove);

  • drugi poslovni subjekti, v katerih ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu;

  • tuji skladi, tuje ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava.

 Izjeme so:

  • samostojni podjetniki posamezniki;

  • posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost;

  • enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo;

  • neposredni in posredni proračunski uporabniki;

  • gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

Kakšne so obveznosti poslovnih subjektov?

Poslovni subjekti imajo naslednje obveznosti:

  • Ugotoviti morajo podatke o dejanskih lastnikih. Poleg tega morajo vzpostaviti ter upravljati lastno evidenco o dejanskih lastnikih in evidenco hraniti še pet let po tem, ko je osebi prenehalo dejansko lastništvo.

  • V register dejanskih lastnikov morajo vpisati podatke o dejanskih lastnikih (rok: 19. januar 2018). Rok vpisa je 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali davčni register (za vse nove poslovne subjekte) oziroma po nastanku spremembe podatkov. Za pravilnost vpisanih podatkov v registru so odgovorni poslovni subjekti sami.

Kakšne so sankcije, če podatki o lastništvu niso ustrezno urejeni?

Zakon predpisuje tudi denarne kazni, če podatki o lastništvu ne bodo ustrezno urejeni. In sicer od 12.000 do 120.000 evrov, če se ne hrani dokumentacije o dejanskih lastnikih. V primeru, da se dejanski lastnik ne ugotovi in ne vpiše v Register dejanskih lastnikov, pa je zagrožena kazen od 6.000 do 60.000 evrov.

Komu bodo dostopni podatki o lastništvu?

Vsi podatki o lastništvu ne bodo javno in brezplačno dostopni vsem. Brezplačno bodo na spletni strani AJPES dostopni podatki o osebnem imenu, stalnem in začasnem bivališču, o višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra. Drugi podatki o lastništvu pa bodo dostopni na podlagi zahtevka oziroma izkazanega upravičenega interesa.

Sicer pa bodo podatki o lastništvu dostopni zavezancem, med njimi so denimo tudi računovodski servisi (4. člen zakona). Na ta način se jim omogoči dostop do relevantnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke. Podatki o lastništvu bodo dostopni tudi organom odkrivanja in pregona, sodiščem in nadzornim organom.





17.12.2017:
Srečno novo leto 2018!





26.06.2017:
Slavnostna podelitev priznanj na temo Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu v letih 2016/17

V organizaciji Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter pod pokroviteljstvom Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je v četrtek, 15. 6. 2017, v Mestnem muzeju v Ljubljani potekala slavnostna podelitev priznanj na temo Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu v letih 2016/17«. Priznanje je letos pripadlo družbi Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. (SENG), ki je s projektom Malica ni kava in cigaret navdušila komisijo. Glavni namen projekta je izboljšanje kazalnikov zdravstvenega stanja zaposlenih v družbi in posledično sprememba njihovih prehranjevalnih navad. Komisijo je prepričal inovativen in sodoben pristop k reševanju problema neustreznih prehranjevalnih navad. Pri projektu je aktivno in tvorno sodeloval tudi sindikat KNSS – neodvisnost SENG in Sindikat Severnoprimorske regije KNSS – Neodvisnost.

Podrobnosti o projektu Malica ni kava in cigaret si lahko preberete s klikom na označeni del besedila v obvestilu, slavnostna podelitev priznanj pa bo ohranjena tudi na fotografiji, ki je prav tako dostopna na označenem besedilu v obvestilu.





07.05.2017:
FOTO UTRINKI Z LETOŠNJEGA KRESOVANJA NA ROŽNIKU V ORGANIZACIJI ŠTIRIH REPREZENTATIVNIH SINDIKALNIH CENTRAL

FOTO UTRINKI ROŽNIK 2017

Na tradicionalnem kresovanju na Rožniku, ki je tudi letos potekalo v skupni organizaciji štirirh sindikalnih central, je Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost nagovorila udeležence z govorom. Zakljućni del govora Predsednice Konfederacije si lahko ogledate tudi na video posnetku.





05.05.2017:
Čestitamo ob 1. in 2. maju, prazniku dela





16.12.2016:
Srečno novo leto 2017!





04.05.2016:
UTRINKI S KRESOVANJA IN PROSLAVE OB DELAVSKEM PRAZNIKU - 1. MAJU

Oglejte si utrinke z letošnjega kresovanja in proslave ob delavskem prazniku - 1. maju:





04.05.2016:
Ugodna ponudba Turistične agencije Condor Travel za člane sindikata KNSS – Neodvisnost – počitnice na Mljetu

 
Novosti
 
10.04.2020
Nagovor predsednice
10.04.2020
INFORMACIJE IN NAVODILA GLEDE EPIDEMIJE COVID-19
22.01.2020
DELAVCI, ZAPOSLENI PRI AGENCIJAH IMAJO POPOLNOMA ENAKE PRAVICE, KOT VSI OSTALI DELAVCI – PAZITE SE NAMERNEGA ZAVAJANJA, KI SE GA POSLUŽUJEJO AGENCIJE!
22.01.2020
ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU V TRETJEM BRANJU
10.01.2020
SPREMEMBA MINIMALNE PLAČE

Kontaktni podatki
  Sindikat Ljubljanske regije
KNSS - Neodvisnost

Miklošičeva cesta 38
1000 LJUBLJANA

Tel.: +386 1 4391810
Fax.: +386 1 4391815
E-pošta:

Stik z nami >>>

   
     
  © 2008 KNSS SINDIKAT Ljubljanska regija. Vse pravice pridržane.
Domov  |  O KNSS  |  Včlanitev v sindikat  |  Zakonodaja  |  Kolektivne pogodbe  |  Sindikalne liste in uredbe  |  Piškotki Stran poganja
EASYWEB